V projektu SUPER PSIHOLOG v Sloveniji smo vzpostavili sistem SUPERvizirane prakse PSIHOLOGov.
Kaj je supervizirana praksa psihologov?
Supervizirana praksa je strokovno usposabljanje v realnem delovnem okolju z namenom:
- priprave za samostojno opravljanje psihološke dejavnosti oz. delo psihologa z licenco (ali enakovredno);
- razvoja delovne vloge psihologa na podlagi edinstvenega usposabljanja in osebnosti vsakega posameznika;
- izboljševanja integracije teoretičnega in praktičnega znanja.
Supervizirana praksa ponavadi poteka po koncu druge stopnje študija psihologije. Traja 12 mesecev oz. 1500 ur ali enakovredno (60 točk ECTS). Treba je poudariti, da se razlikuje od študijske prakse. Študijsko prakso (angl. internship) mora vsak študijski program psihologije, ki sledi načelom EuroPsy, vključevati v času prve oz. druge stopnje. Supervizirana praksa pa predstavlja enoletno delo magistra psihologije (oz. delo v obsegu 60 točk ECTS) pod mentorstvom mentorja supervizirane prakse, in sicer po zaključku druge stopnje študija.
Magistri psihologije, ki končajo prvo in drugo stopnjo brez supervizirane prakse, niso in ne morejo biti kvalificirani za samostojno opravljanje psihološke dejavnosti. Enoletna supervizirana praksa omogoča psihologom, da med univerzitetnim izobraževanjem in z drugimi strokovnimi izkušnjami pridobljeno znanje, izkušnje in razumevanje vnesejo v prakso psihološkega dela. Hkrati omogoča, da novo usposobljeni psihologi razvijajo presojanje, lastno zavedanje, odzivnost in osebno integriteto, kar je potrebno za kompetentno in odgovorno delo psihologa. V letu supervizirane prakse se psiholog sreča z vrsto etičnih dilem, ki jih rešuje s podporo mentorja supervizirane prakse, tj. psihologa, ki mu stroka priznava ustrezno usposobljenost za mentoriranje na določenem področju psihologije.
Supervizirano prakso lahko magister psihologije opravlja v različnih kontekstih, ki jih predvideva EuroPsy:
- na področju klinične/zdravstvene psihologije,
- na področju psihologije v izobraževanju,
- na področju psihologije dela in organizacije ter
- na drugih določenih področjih.
Supervizirana praksa se ponavadi izvaja v javnih ustanovah ali zasebnih podjetjih, ki zagotavljajo storitve, skladne z izobrazbo udeleženca usposabljanja, ki lahko zagotovijo, da bo supervizijo opravil profesionalni psiholog, in ki so akreditirani ter jih priznava nacionalni organ, ki ureja pridobitev poklica psihologa. Ustanove, kjer lahko kandidat opravlja prakso, so: bolnišnice ali klinike, šole in izobraževalne ustanove ter javne dejavnosti, kot je npr. socialno varstvo. Opravljanje supervizirane prakse je možno tudi v delovnih organizacijah, športnih klubih, na področju kadrovskega menedžmenta ipd.
Mentor supervizirane prakse psihologov
Mentoriranje supervizirane prakse psihologov lahko izvajajo psihologi, ki imajo vsaj tri leta delovnih izkušenj v določenem strokovnem kontekstu. Udeležiti se morajo usposabljanja, ki jim omogoča razvijanje ustreznih kompetenc. Za izvajanje supervizirane prakse morajo ustrezati določenim kriterijem (glejte prilogo V Pravilnika o EuroPsy, objavljenega na spletni strani www.europsy.si).
Zakaj projekt SUPER PSIHOLOG?
V Sloveniji letno študij zaključi okrog 100 psihologov, ki takega usmerjanja povečini nimajo. Za zaposlitev v zdravstvu, šolstvu, socialnem varstvu, javni upravi morajo opraviti pripravništvo in strokovni izpit, vendar pa pripravništvo večkrat ni dovolj sistematično, ne poteka nujno v smeri razvijanja točno določenih strokovnih kompetenc, včasih mentor niti ni psiholog ali pa ni ustrezno usposobljen za mentoriranje. Na drugih področjih, npr. v gospodarstvu, pa pripravništva s strokovnim izpitom sploh ni. Nujno bi bilo uvesti supervizirano prakso za vse psihologe, postaviti standarde zanjo, usposobiti mentorje in uvesti supervizijo mentoriranja.
V projektu SUPER PSIHOLOG smo usposabljali mentorje supervizirane prakse in razvijali ter uvajali sistem supervizirane prakse psihologov v Sloveniji.
CILJI PROJEKTA SUPER PSIHOLOG
- uveljaviti načela EuroPsy: Certifikat EuroPsy je dober kriterij strokovnega dela psihologov. Za slovenske psihologe je pomemben, ker psihologija kot stroka v naši državi še ni zakonsko regulirana.
- omogočiti mladim psihologom kakovostne prve korake v psihološko delo: Supervizirana praksa, ki jo zahteva EuroPsy, je ključna v prvih letih strokovnega delovanja, saj mladim psihologom omogoča okolje za varno učenje od izkušenih kolegov. Mentoriranje vodi k višji kakovosti psiholoških storitev.
- spodbujati visoko kakovost psihološkega dela: Vzpostavitev mreže mentorjev in stalnih supervizijskih srečanj je zelo pomembna za doseganje visokih standardov in kakovost psihološke dejavnosti.
Cilje projekta je podprl tudi Evropski odbor za podeljevanje certifikata EuroPsy (EAC) pri Evropski zvezi psiholoških združenj (EFPA). Glej rdeč okvirček v pismu EAC slovenskemu NAC: Nov2015EAC EuroPsy updates_Slovenia