Kaj je supervizija?

Supervizija je “[…] posebna strokovna dejavnost, v kateri v sodelovalnem medosebnem procesu skozi izobraževanje in usposabljanje želimo razvijati na znanstvenih spoznanjih osnovano strokovno dejavnost. Supervizija vključuje opazovanje, evalvacijo, povratno informacijo, spodbujanje samoocenjevanja in pridobivanje znanj in veščin z dajanjem navodil, modeliranjem in skupnim reševanjem problemov […] supervizija zagotavlja, da je svetovanje izvedeno na kompetenten način, kjer z etičnimi standardi, zakonskimi predpisi in profesionalnimi praksami krepimo in ščitimo blagostanje klienta, stroke in družbe nasploh” (Falender in Shafranske, 2004, str. 3).

Supervizija za psihologe začetnike

Supervizija naj bi potekala vsak drugi teden ali pogosteje v za to posebej rezerviranem času. Posamezno srečanje naj bi trajalo 120 minut.

Poteka lahko na različne načine. Psiholog začetnik in mentor supervizirane prakse delata skupaj in razpravljata o delu začetnika, tako da ta lahko predeluje svoje delo tako na kognitivni kot tudi na čustveni ravni. Supervizor oz. mentor supervizirane prakse lahko opazuje začetnika pri delu ali obratno, nakar o tem razpravljata in kritično reflektirata opaženo. Avdio- in videoposnetki so pri tem v veliko pomoč, saj omogočajo analizo različnih vidikov opaženega. V superviziji psiholog razvija zavedanje lastnih kompetenc in realno samooceno.

Supervizija je vnaprej dogovorjena in poteka redno, vsaj enkrat na dva tedna. Vključuje obravnavo delovnih primerov, refleksijo lastnega ravnanja in povratno informacijo mentorja supervizirane prakse.

V okviru enoletne supervizirane prakse mora psiholog začetnik nabrati vsaj 45 ur supervizije:

  • 20 srečanj po 2 uri;
  • en daljši obisk mentorja na delovnem mestu mentoriranca (ali obratno) z opazovanjem mentoriranca pri delu; obisk traja vsaj 5 ur.

Minimalni standardi: Mentorska/supervizijska srečanja obsegajo najmanj 20 srečanj po 2 uri (120 minut), tj. 40 ur mentoriranja/supervizije med izvajanjem supervizirane prakse (najmanj 2400 minut). Priporoča se en daljši obisk mentorja v obsegu vsaj 5 ur na delovnem mestu mentoriranca, lahko tudi obratno (začetnik obišče mentorja). V kolikor mentorski par daljšega obiska ne izvede, je potrebno opraviti dodatnih 5 ur mentoriranja/supervizije. Skupno minimalno število ur mentoriranja/supervizije je 45.

Supervizor oz. mentor supervizirane prakse podpira začetnika pri razvoju njegovih kompetenc in strokovnega samozaupanja. Začetniku omogoči varno okolje za učenje in z njim vzpostavi sodelovalen odnos. Poleg tega pa supervizor tudi vrednoti njegovo delo. Ob koncu supervizirane prakse supervizor oceni, ali je začetnik razvil vse potrebne kompetence, da lahko psihološko dejavnost opravlja samostojno.

Supervizirana praksa zagotavlja, da psihološko dejavnost začnejo samostojno opravljati samo tisti psihologi, ki imajo za to ustrezne kompetence. S tem skrbi za maksimalno zaščito klientov.

Supervizija ima na eni strani podporno in izobraževalno funkcijo, na drugi pa nadzorno funkcijo.

Cilj supervizije je zaščititi kliente in jim omogočiti visoko kakovostne psihološke storitve.